Zgodovina potapljanja

Zgodnja potapljaška oprema
Starodavni plavalci so si rezali votlo trsje, da so lahko dihali pod vodo. To so bili prvi zametki dihalk. 
Okoli leta 1300 so si perzijski potapljači že izdelovali prva potapljaška očala, le-ta so izdelovali iz tanko narezanih in fino poliranih želvjih oklepov. 
Do šestnajstega stoletja pa so se že pojavili prvi potapljaški zvoni v obliki lesenih sodov in tako se je lahko človek prvič potopil za več kot en vdih. Vendar ne kaj dosti več. 

Več kot en vdih
Leta 1771 je britanski inženir John Smeaton iznašel zračno pumpo. Zračna pumpa je preko cevi, ki je bila povezana s potapljaškim sodom, potapljaču dovajala svež zrak.
Sieur Freminet, francoski izumitelj, je leta 1772 iznašel prvo napravo, ki je reciklirala izdihan zrak v sodu. To je bila prva avtonomna zračna naprava, vendar pa je bila naprava slabo zasnovana, saj je izumitelj umrl v svoji lastni iznajdbi zaradi pomanjkanja kisika po dvajsetih minutah.
Angleški izumitelj William James je leta 1825 zasnoval še eno avtonomno zračno napravo, cilindrični železni pas, ki je bil pritrjen na bakreno čelado. Pas je vseboval 31 barov zraka, kar je bilo dovolj za sedemminutni potop. 
Leta 1876 je angleški izumitelj Henry Fleuss iznašel kisikov rebreather na zaprti krog. Iznajdbo je hotel uporabiti za popravilo vrat na potopljenih prekatih ladij. Odločil se je, da bo svoj izum preizkusil na 10 metrov globokem potopu. Umrl je zaradi zastrupitve s kisikom, saj je kisik na globini strupen.

 

image028Robustne potapljaške obleke
Benoît Rouquayrol in Auguste Denayrouze sta leta 1873 izdelala robustno potapljaško obleko z varnejšim dotokom zraka, vendar pa je zadeva tehtala okoli 90kg. 

Houdinijeva obleka – 1921
Znani čarovnik in strokovnjak za pobege Harry Houdini (rojen Ehrich Weiss v Budimpešti na Madžarskem leta 1874), je bil tudi izumitelj. Houdini je osupljeval svoje občinstvo s pobegi iz prisilnih jopičev in zaklenjenih zabojev, pogosto pa je to počel tudi pod vodo. Houdinijev princip potapljaške obleke je omogočal potapljačem, da so se v primeru nevarnosti, lahko hitro znebili okorne obleke in se varno dvignili na površje.

Jacques Cousteau in Emile Gagnan
Emile Gagnan in Jacques Cousteau sta izdelala moderni regulator na zahtevo in izboljšala avtonomno potapljaško obleko. Leta 1942 sta predelala avtomobilski regulator v regulator na zahtevo, ki je avtomatsko dovedel svež zrak takrat, ko je potapljač vdihnil. Leto kasneje sta Cousteau in Gagnan začela prodajati svoje izume pod znamko Aqua-Lung. S tem sta postala očeta modernega potapljanja, kot ga poznamo danes.

Moderna potapljaška oprema sestoji iz ene ali več jeklenk, ki jih potapljač nosi na hrbtu in iznajdbe, ki so jo poimenovali regulator na zahtevo. Ta nadzoruje pretok zraka, tako da je pritisk zraka, ki ga potapljač vdihne vedno enak pritisku okolice.